Komaj sem čakal delo zunaj na vrtu. Ko je prišla pomlad, sem planiral, kaj vse moram narediti. Uživam delati v naravi. Najprej me je čakalo samo grabljenje listja. Moral sem pograbiti cel hrib. Ko sem bil že čisto na koncu, pa sem nerodno stopil in zabolel me je gleženj. Ker nisem hotel nehati delati, sem z bolečino delal še kakšno uro. Ko sem prišel v hišo, pa sem videl, da imam zatečen gleženj. Vedel sem, da sem si gleženj samo zvil in da bom verjetno moral nekaj dni počivati. To pa je zame bilo najtežje. Takoj sem šel gledat opornice za gleženj, če bi si katero kupil, da bi potem spet lahko delal. 

Tako sem se odločil, da bom šel naslednji dan v lekarno pogledat opornice za gleženj. Na žalost pa sem se prebudil z bolečim in oteklim gležnjem. Nisem hotel riskirati, zato me je zdravnica poslala na slikanje. Vse je bilo v redu, le počivati sem moral. Tako sem kar nekaj dni počival in seveda hrepenel po delu v naravi. Ko je oteklina splahnela in gleženj ni več tako močno bolel, sem se odločil, da si na gleženj dam opornico in začnem počasi delati. 

Nikoli nisem šel delat brez opornice za gleženj, ker nisem želel riskirati, da bi me gleženj spet bolj bolel. Tako sem bil pazljiv. Hodil sem le po ravnini in vse delal počasi. Opornice za gleženj v takšnih primerih res pomagajo. Še dobro, da sem jo imel. Tako se je počasi moj gleženj pozdravil in lahko sem spet normalno hodil. Je pa res, da sem na klančinah bil bolj pozoren. Gledal sem na vsak korak, ker res nisem hotel več zvitega gležnja in opornice za gleženj. Sedaj dobro vem, kako hitro lahko nerodno stopim in imam otekel gleženj. Tega si ne bom več dovolil, kajti nočem več uporabljati opornice za gleženj, raje sem jo pospravil globoko v predal.…