Kdaj si nazadnje menjal akumulator za avto?

Vsak ima svojo zgodbo o avtu, ki ni hotel vzgati. Moja je malo bolj sramotna, ampak prav takšne se najbolj vtisnejo v spomin.

Bilo je sredi zime, temperature okrog ničle, jaz pa v naglici, ker sem imela pomemben sestanek. Pridem do avta, obrnem ključ in namesto zagona slišim le tisti žalostni klk-klk. Poskusim še enkrat, ker tako pač delaš, čeprav veš, da ne bo razlike. Nič. Samo tišina.

Kdaj si nazadnje menjal akumulator za avto?

Takrat sem prvič pomislila, da je morda moj akumulator za avto 12V za osebna vozila že res na koncu. Seveda je bil. Star skoraj pet let – približno toliko kot moje potrpljenje v tistem trenutku.

Stala sem na parkirišču in gledala avto, kot da mi bo sam povedal, kaj mu je. Pokličem prijatelja, mu razložim situacijo, on pa me vpraša, kdaj sem nazadnje menjala akumulator za avto. Moj odgovor je bil ne vem in mislim, da še nikoli, njegov pa kratek povzetek krivca.

Potem je sledil še prizor, ki ga res nočeš doživeti dvakrat. Trije neznanci so potiskali moj avto, jaz sem panično skušala prestaviti v drugo in ves čas razmišljala, zakaj si to delam.

Ko sem prispela v servis, me je mojster vprašal, kaj se dogaja. Razložila sem, on je odprl pokrov motorja, naredil nekaj meritev in povedal jasno resnico – akumulator za avto je praktično mrtev. Presenečenje je bilo le to, da je avto sploh še kdaj vžgal.

Menjava je bila presenetljivo hitra, komaj deset minut. Še bolj pa me je presenetilo, kako zelo je av avto oživel. Vžgal je takoj, brez cincanja. Luči so bile svetlejše, radio se ni več ugašal po svoje, brisalci pa so delovali, kot da so dobili novo energijo.

Stala sem tam, gledala novi akumulator za avto in se spraševala, kako sem lahko to tako dolgo ignorirala.

Od tistega dne imam dve pomembni lekciji:

Akumulator za avto ni večen. In če avto vžiga počasi, ni samo malo mrzel – to je opozorilo, da se akumulator poslavlja.…

Prometne nesreče danes niso tako nedolžne

Ko se vsak dan usedem v avto, si redko kdaj zares predstavljam, kako hitro se lahko vse spremeni. Dan začneš pač običajno, s kavo v roki, morda z mislijo na službo ali opravke. Potem pa se lahko zgodi v sekundi kakšna napačna poteza, ali trenutek nepazljivosti in življenje se obrne na glavo. Govorim o prometnih nesrečah, katere so danes postale precej pogoste, oziroma kar velika skrb za vse udeležence prometa. 

Prometne nesreče danes niso tako nedolžne

Pred nekaj meseci sem bil priča prometni nesreči na obvoznici. Voznik je, kot je kazalo, le za trenutek pogledal v telefon in v istem hipu trčil v avto pred seboj. Hrup, zmeda, zvok lomljenja kovine in prizor, ki mi je ostal v mislih. Zaradi tega sem takrat prav pomislil na to, kakšne so prometne nesreče danes. Zanimala me je v bistvu predvsem statistika, kajti zdelo se mi je, da po novicah čedalje večkrat slišim o kakšni prometni nesreči. To mi je bilo po eni strani čudno, kajti prometne nesreče danes bi morale biti precej manj prisotne, če gledamo na vso tehnologijo. Večina avtov ima namreč tiste pametne sisteme zaviranja, tako da lahko že sami zaznajo, če vozilo pred nami zavira. Ampak po drugi strani je prometa veliko več, kot ga je bilo včasih. Danes ima namreč že skoraj vsak človek svoj avto, tako da je udeležencev prometa iz dneva v dan več. 

Zato sem se tudi spraševal, ali smo ljudje morda postali preveč sproščeni za volanom. Tehnologija nam tukaj namreč pomaga, a hkrati kar uspava. Zanašamo se na senzorje, kamere in opozorila, pozabimo pa na to, da smo mi tisti, ki držimo volan. Zato sem d sedaj že ogromno krat videl, ko sem koga prehiteval, da za volanom buli v telefon. Po tej strani se potem sploh ne čudim, da so prometne nesreče danes tako pogoste, oziroma v večini odvisne od motečih dejavnikov med vožnjo. …

Moški nakit je lahko izjemno subtilen način izražanja osebnega stila.

Nikoli si nisem mislil, da bom nosil moški nakit, saj sem bil dolgo mnenja, da to enostavno ni zame. A za rojstni dan sem od partnerke dobil preprosto zapestnico iz usnja in jekla. Nič pretencioznega, ampak res lepo narejeno. Sprva sem jo nosil bolj iz vljudnosti, potem pa sem ugotovil, da mi dejansko paše.

Zapestnica je postala zame nekakšen vsakdanji kos. Nekaj, kar da piko na i tudi najbolj preprosti kombinaciji kavbojk in bele majice. Pozneje sem si kupil še prstan, zelo minimalističen in tanek srebrn obesek za verižico z diskretno gravuro. Ugotovil sem, da je moški nakit za vsak dan – zapestnice, prstani in verižice lahko izjemno subtilen način izražanja osebnega stila, brez da bi bil kričeč ali pretiran.

Moški nakit je lahko izjemno subtilen način izražanja osebnega stila.

Danes ga nosim z užitkom in samozavestjo. Najlepše pa je to, da ima vsak kos za mano neko zgodbo – darilo, potovanje, pomemben trenutek. Vse skupaj pa mi daje občutek, da se končno počutim dobro v svoji koži.

Ko sem začel nositi moški nakit, sem opazil, da so se mi odprla čisto nova vrata modnega izražanja. Prej sem bil precej klasičen pri oblačilih – temne barve, preprosti kroji, nič posebnega. A ko sem dodal zapestnico in prstan, so mi ljudje začeli dajati komplimente, spraševati, kje sem to kupil, celo prijatelj me je prosil za nasvet pri izbiri verižice.

Zanimivo je tudi to, kako ti nakit pomaga izražati razpoloženje ali sporočilo. Včasih nosim bolj robusten kos, drugič nekaj elegantnega, diskretnega, odvisno od dneva ali priložnosti. Na poslovnem sestanku mi je srebrna zapestnica z geometrijskim vzorcem dala občutek samozavesti, kot da imam vse pod nadzorom.

Zdaj sem precej bolj pozoren na detajle, na usklajenost kovin, tekstur, celo na barvo ure. Moški nakit ni več nekaj brezveznega ali pretiranega, ampak je postal del mojega vsakdana, nekaj, kar mi daje dodatno noto osebnosti. In predvsem: nekaj, kar nosim zase, ne za druge.…

Ko sem ugotovil da ročne svetilke niso samo za tabornike

Že od nekdaj sem si mislil, da so ročne svetilke nekaj, kar najdeš, oziroma rabiš samo pri tabornikih. Preprosto nisem videl razloga, zakaj bi kaj takšnega rabil tudi sam. Zato sem jih čisto zanemarjal, dokler nekaj časa nisem videl, da so v bistvu te precej uporabne.

Ko sem ugotovil da ročne svetilke niso samo za tabornike

Začelo se je čisto preprosto. Zgolj pohod z prijatelji v hribe. Odpravili smo se v Julijske Alpe, kjer smo imeli namen opraviti kar veliko turo, ki bi nam vzela skoraj cel dan. Začelo smo ob 5ih zjutraj, nameravan zaključek, torej vrnitev do avta pa nekje okoli 18h oziroma 19h ure zvečer. A ko smo hodili, nas je kar naenkrat ujela manjša nevihta. Na srečo je kazalo, da bo ta hitro minila, vendar smo se zaradi varnostnih razlogov morali za nekaj ur ustaviti. To pa je pomenilo, da smo bili kar v časovni stiski, ter nas je na poti nazaj ujela tema. Takrat iskreno ne bi vedel, kaj narediti, če prijatelj pri sebi ne bi imel ročne svetilke. Ta nas je res pošteno rešila, saj nam je osvetlila pot, tako da se nismo izgubili. Navigacija v gorah je namreč skoraj nemogoča, če si v čisti temi.

Tako me je ta dogodek kar malo prestrašil. Nenehno mi je po glavi rojila misel, kaj če ne bi imeli ročne svetilke. Zato sem se takoj potem dogodku odpravil v trgovino in si kupil kvalitetno ročno svetilko. Ta je sedaj nenehno ključen del moje pohodniške opreme, ki jo vzamem vedno s seboj. Ne vzame veliko prostora, ter te lahko reši pred velikimi težavami. Prav tako sem sedaj ugotovil, da je ta v bistvu uporabna za kar nekaj različnih primerov. Kdaj mi pride prav tudi doma, ko tista svetilka na telefonu ne zadostuje. Ali pa na primer pri kampiranju, da se lahko malo družiš zvečer, ko je zunaj že tema, ter rabiš kakšno svetlobo.…

Učinkovita poslovna tajnica

Pred leti sem delala v manjšem podjetju, ekipa je štela približno petnajst ljudi. Ena izmed najboljših oseb, ki sem jih spoznala pa je bila naša poslovna tajnica.

Bila je oseba, s katero sem takoj ‘kliknila’. Ne samo, da je imela izjemen občutek za ljudi, tudi kar se tiče samega delovnega mesta poslovna tajnica je bila edinstvena. 

Sprva sem mislila, da je poslovna tajnica vloga, ki zajema administracijo, urejanje dokumentov, sprejemanje in opravljanje klicev in dogovarjanje v zvezi s sestanki. A kmalu sem ugotovila, da je bila njena vloga veliko širša in pomembnejša. 

Poslovna tajnica je v našem podjetju bila nekdo, ki je srce pisarne. Ta zaposlena je vedno vedela, kdaj kdo pride, kje se kdo nahaja, kaj manjka, na koga se obrniti v različnih situacijah itd. Na videz zelo preproste stvari, a pri vsakodnevnem delu pomenijo zelo veliko. 

Učinkovita poslovna tajnica

Njena miza je bila vedno urejena, na koledarju skoraj nisi našel praznega polja in če je kdorkoli karkoli iskal, je bil njen odgovor vedno konkreten: Poglej tretji predal z leve. 

Organiziranost, natančnost, sistematičnost in predvsem občutek za ljudi. To so bile značilnosti, ki so odlikovale našo zaposleno na delovnem mestu poslovna tajnica. Nikoli ni delovala živčna, niti takrat, ko so se stvari zatikale ali ko so vsi naenkrat potrebovali nekaj od nje. 

Najbolj pa sem jo cenila zaradi njene profesionalnosti in človeškosti. Vedno je imela čas za kratek pogovor, za prijazen nasmeh in kak dober nasvet. Bila je tista, ki je vedno vedela, kdo jutri praznuje rojstni dan in je vedno poskrbela, da smo ga skupaj obeležili. 

Ko je prišel tisti teden v letu, ko je imela dopust, smo vsi opazili, da manjka. Sicer so stvari tekle, ampak manj gladko in manj prijetno. To je bil vsakič znova opomnik za preostali del ekipe, kako pomembna je dobra in učinkovita poslovna tajnica in da ni zgolj pomoč, je temelj podjetja. …

Pravilno postavljen gradbeni oder je ključ do varnosti za delo na višini

Za vsako gradnjo, obnovo ali vzdrževalna dela je gradbeni oder nepogrešljiv del. Njegova glavna naloga je zagotoviti varno in stabilno delovno okolje za delavce, ki opravljajo delo na višini. Toda, če gradbeni oder ni pravilno in kvalitetno postavljen, se lahko hitro spremeni v vir velikega tveganja.

Narejene statistike kažejo, da so padci z višine eden najpogostejših vzrokov za težke poškodbe ali celo smrtne nesreče na gradbiščih. Velik delež teh nesreč se zgodi prav zaradi slabo postavljenih ali nepravilno uporabljenih odrov. Zato je pravilna postavitev gradbenega odra bistvenega pomena za zagotavljanje varnosti delavcev. Kvaliteten gradbeni oder mora biti stabilen, pravilno zasidran in ustrezno zavarovan z zaščitnimi ograjami. Delovne površine morajo biti ravne, brez vrzeli ali ohlapnih desk, stopnice in dostopi pa morajo omogočati varno in enostavno gibanje. Poleg tega ej pomembno, da se uporabljajo le materiali, ki ustrezajo vsem tehničnim in varnostnim standardom. Zakonodaja in varnostni predpisi natančno določajo, kako mora biti gradbeni oder postavljen in kdo je odgovoren za to. Le usposobljeni delavci lahko postavljajo in pregledujejo odre, medtem ko mora odgovorna oseba redno nadzorovati njihovo stanje.

Pravilno postavljen gradbeni oder je ključ do varnosti za delo na višini

Prav tako je nujno, da se vsakodnevno preverja stabilnost in morebitne poškodbe konstrukcije, še posebej po močnem vetru, dežju ali drugih vremenskih vplivih. Pravilno in kvalitetno postavljen gradbeni oder ne ščiti le pred padci, temveč omogoča tudi večjo učinkovitost in kvaliteto dela. Delavci se počutijo varne, lahko delajo hitreje, natančneje in brez nepotrebnega stresa in straha pred padci. Poleg tega preprečevanje nesreč pomeni tudi manj prekinitev dela, nižje stroške zdravljenja ter manjšo odgovornost podjetja za morebitne odškodnine. Varnost na gradbišču se začne pri osnovah in gradbeni oder je prav to.

Le s kvalitetno postavitvijo, rednim vzdrževanjem in doslednim spoštovanjem pravil lahko gradbišča postanejo varna okolja za vse delavce. Vsak prihranek na račun varnosti je dobrodošel, zato mora biti odgovornost ta varno delo na višini vedno na prvem mestu.…

Vegansko milo traja dlje kot večina industrijskih mil.

Pred nekaj leti sem se začela bolj poglabljati v to, kaj nanašam na kožo. Sprva me je zanimala samo naravna kozmetika, potem pa sem naletela tudi na ponudbo veganskih mil. Priznam, da mi je bil pojem ‘vegansko milo’ najprej malo tuj. Nisem vedela, kaj naj pričakujem, a ker sem želela zmanjšati uporabo živalskih sestavin v vsakdanjem življenju, sem si rekla: pa poskusimo.

Prvo vegansko milo, ki sem ga preizkusila, sem kupila na lokalnem sejmu. Že na prvi pogled me je pritegnil njegov naravni videz in blag vonj po sivki. Ko sem ga začela uporabljati, sem hitro opazila razliko. Moja koža je bila manj izsušena, mila pa so se lepo penila, čeprav niso vsebovala umetnih dodatkov.

Vegansko milo traja dlje kot večina industrijskih mil.

Z veganskimi mili sem nadaljevala, ker mi je bilo pomembno, da izdelek ni testiran na živalih in da ne vsebuje nobenih živalskih maščob. Večina teh mil vsebuje rastlinske sestavine, kot so kokosovo olje, karitejevo maslo, olivno olje in eterična olja, kar moji koži izjemno ustreza.

Zelo hitro so mila postala stalnica v naši kopalnici. Tudi moj partner, ki je bil sprva skeptičen, jih je začel redno uporabljati. Poudaril je, da mu je všeč, kako mila ne izsušijo kože in da vonj ostane ravno pravšnji – ne premočan, a prijeten. Zdaj obdarujem prijatelje z veganskimi mili ob različnih priložnostih, saj menim, da je to nekaj uporabnega in hkrati skrbno izbranega.

Vegansko milo je zame več kot le higienski izdelek. Je izraz odnosa do okolja, živali in tudi sebe. Ko najdem milo, ki mi res ustreza, ga z veseljem priporočim naprej. In čeprav je izbira danes ogromna, se vedno znova vračam k tistim, ki so narejena s spoštovanjem do narave in kože.

Poleg tega sem opazila, da vegansko milo traja dlje kot večina industrijskih mil, kar pomeni tudi manj embalaže in manj odpadkov. Občutek, da s preprosto izbiro vsak dan naredim nekaj dobrega za svoje telo in okolje, mi daje še dodatno zadovoljstvo pri vsakodnevni uporabi.…

HACCP ni ovira, ampak temelj za kakovostno in varno delo.

Ko sem odprla svojo malo pekarno, sem bila polna idej, receptov in navdušenja. Vse sem želela delati sama, od peke do prodaje. Ampak hitro sem ugotovila, da obstaja en kup pravil, papirjev in stvari, ki jih moraš urejat, če želiš poslovat z živili. Ena prvih stvari, ki so mi jih omenili na obrtni zbornici, je bil HACCP.

Iskreno, sploh nisem vedela, kaj HACCP sploh je. Zdelo se mi je kot neka zapletena uradniška zadeva, ki nima veze z mojo ustvarjalno peko. Ampak sem se motila. HACCP je sistem, ki ti pomaga organizirati vse postopke, da je hrana varna: od skladiščenja surovin do čiščenja površin, rokovanja z živili, nadzora temperatur in še marsičesa.

HACCP ni ovira, ampak temelj za kakovostno in varno delo.

Na začetku me je kar malo stisnilo. Toliko enih obrazcev, evidenc, kontrolnih točk… Ampak sem si rekla: če hočem, da moje stranke dobijo res kvalitetne in varne izdelke, moram to osvojiti. Povezala sem se s svetovalko za varnost živil, ki mi je pomagala postaviti sistem po meri moje pekarne.

Ko sem enkrat razumela logiko za tem, da gre dejansko za zaščito mene, mojega posla in mojih strank, sem začela gledati na HACCP čisto drugače. Ne več kot birokracijo, ampak kot orodje, ki mi pomaga, da stvari tečejo bolj gladko in organizirano. Tudi zaposleni so hitro osvojili rutino in zdaj vsi vemo, kaj in zakaj delamo.

Danes imam redne interne kontrole, vse zapisano, in ko pride inšpekcija, ni več panike. Ker vse štima. In tisto, kar me je nekoč spravljalo v stres, mi je zdaj postalo rutina. Celo občutek varnosti mi daje. Če se danes pogovarjam z nekom, ki šele odpira gostinski lokal, mu vedno rečem: ne boj se HACCP. Nauči se ga razumeti in bo postal tvoj najboljši prijatelj.

Zdaj mi je jasno, da dober sistem pomeni manj skrbi. HACCP ni ovira, ampak temelj za kakovostno in varno delo.…

Sosedov bazen Intex nam je pričaral nepozabne počitnice

Končno so prišle počitnice in dolgo vroče poletje. In postalo je nekaj posebnega, ko smo ugotovili, da je v naši ulici to poletje nekaj novega, nekaj zanimivega. To je bil sosedov nov montažni bazen Intex, ki je bil postavljen na njihovi terasi pred hišo.

Zdaj pa tisto najlepše, ko smo otroci naše ulice izvedeli, da se lahko kadar koli pridemo namakat, je bila to najboljša novica leta. Sosedov bazen Intex ni bil največji, a zame je bil videti kot oaza sredi puščave, modra voda se je lesketala v sončni svetlobi. Že takoj naslednji dan smo se prijatelji zbrali pri njih, po ulici smo prišli kar v kopalkah in oboroženi s plavutkami in napihljivimi blazinami. Bazen Intex je postal naše središče poletnih dogodivščin, kamor smo se zatekali pred poletno vročino in dolgočasjem. Vsako jutro, ko sem pogledal skozi svoje okno in videl, da je bazen prazen, sem hitro pograbil brisačo in stekel k sosedu.

Sosedov bazen Intex nam je pričaral nepozabne počitnice

Spali smo malone v kopalkah. Kmalu so se mi pridružili še otroci iz ulice. Včasih smo se stiskali v bazenu kot sardine, da plavanje ni bilo mogoče. Edino skakanje nam je prijazen sosed prepovedal, najbolj zaradi varnosti, pa tudi, da preveč ne uničimo njegove lepe zelene trave okrog bazena Intex. Najbolj smo uživali v igrah, ki smo si jih sami izmislili. Ena takšnih je bila vodni stražar, kjer je eden od nas moral loviti ostale, ki so se skrivali za napihljivimi igračami in blazinami. Neskončno smo se smejali, ko je kdo skušal plavati tiho, a ga je voda izdala z majhnim pljuskom. Po nekaj urah divjanja v bazenu Intex smo se navadno utrujeni zleknili na brisače, ki smo jih razprostrli po travi okrog bazena in čakali, da nas sonce posuši. Sosedova žena nam je pogosto prinesla osvežilno limonado ali sladoled.

To je bila samo še pika na i v naših poletnih dneh. To so bile najlepše poletne počitnice do sedaj in še danes, ko vidim kje na kakšni terasi postavljen bazen se spomni svojih poletnih otroških dni.…

Anton Podbevšek: Njegov prispevek k literaturi je res nekaj posebnega.

Ko omeniš ime Anton Podbevšek, večina ljudi samo skomigne z rameni. Ampak če si že kdaj slišal za avantgardno poezijo pri nas, potem veš, da brez njega slovenska literatura ne bi bila ista.

Anton Podbevšek je bil v bistvu prvi slovenski avantgardni pesnik in je popolnoma spremenil način, kako so se pri nas pisale pesmi. Čeprav ni zapustil na tone besedil, je pustil tak pečat, da se o njem še danes govori.

Anton Podbevšek je deloval v obdobju, ko so se ljudje še vedno oklepali klasičnih literarnih smeri. Ampak on? On se za to ni preveč sekiral. Njegova poezija je bila nekaj čisto novega. Bila je svobodna, eksperimentalna, brez tistih običajnih pravil, ki so jih do takrat vsi pridno upoštevali. Namesto klasičnih rim in oblik je eksperimentiral s strukturo in besedami ter iskal nove načine izražanja.

Anton Podbevšek: Njegov prispevek k literaturi je res nekaj posebnega.

Bil je tesno povezan tudi s kulturnim krogom, ki je kasneje oblikoval revijo Tank, platformo, kjer so lahko izražali svoje ideje in literarne poskuse. Lahko bi rekli, da je Anton Podbevšek s svojo poezijo pripravil teren za prihodnje generacije pesnikov, ki so si upali iti čez meje že ustaljenega. Po njem so poimenovali tudi gledališče: Anton Podbevšek Teater.

Njegove pesmi niso bile samo pisanje lepih besed, ampak so zahtevale, da o njih tudi razmišljaš. Nekateri so ga občudovali, drugi pa niso točno vedeli, kaj naj si mislijo. Kar je v bistvu super: dobra umetnost te mora včasih vreči iz cone udobja.

Čeprav se danes ime Anton Podbevšek ne omenja tako pogosto kot Prešeren ali Cankar, je Anton Podbevšek brez dvoma eden tistih, ki so premikali meje slovenske književnosti. Če ga še ne poznaš, ti svetujem, da malo pobrskaš po njegovi poeziji. Ne boš našel klasičnih verzov, ampak nekaj veliko bolj drznega in posebnega. In to je včasih vse, kar rabiš, da vidiš svet iz drugačne perspektive. Njegov prispevek k literaturi je bil res nekaj posebnega, pa čeprav se o njem danes ne govori toliko, kot bi si zaslužil.…